Srce med fizično aktivnostjo potrebuje več kisika, ki mu ga dovedejo posebne žile, ki jih imenujemo koronarne žile in izvirajo iz aorte in gredo v srce. To cirkulacijo krvi imenujemo koronarna cirkulacija. Srčno tkivo ima gosto mrežo kapilar in mitohondrijev, zato lahko učinkovito uporablja kisik. V mirovanju se izloči 70-80% kisika iz 200-250ml koronarnega pretoka vsako minuto. Med aktivnostjo se lahko to poveča 5-6krat. Med povečanim minutnim volumnom srca (količina krvi, ki jo srce iztisne v eni minuti) se mora povečati tudi dotok krvi skozi koronarne žile.
Koronarna žilna bolezen je glavni vzrok smrti med odraslo populacijo. Vodi lahko v nenadno srčno smrt zaradi srčnega infarkta. Značilno je zoženje koronarnih žil, ki ga povzročijo plaki.
Patofiziologija nastanka koronarne žilne bolezni:
Poškodba stene koronarnih žil vodi v aterosklerozo. Koronarni plaki se pojavijo, ko so stene arterij poškodovane s turbulentnim pretokom krvi in visokim žilnim
pritiskom. Lezije stene žil povzročijo nalaganje maščobnih depozitov. Nalaga se holesterol in pojavi se vnetna reakcija, ki privabi makrofage, imunske celice, ki se
akumulirajo v celični steni, kjer pojedo maščobne depozite. Ti makrofagi povzročijo proliferacijo gladke mišičnine, ki jo nadomesti kolagen. Formira se zaščitni fibrozni pokrov med maščobnimi depoziti in arterijsko linijo. Pri tem pojavu se žile trdijo. Čez leta lahko plak formira anevrizmo (nenormalno razširitev) notranje žilne stene, ki lahko poči. Ko plak poči v steni, se formira strdek, ki zoži ali celo blokira arterijo. Poškodba notranje stene žil povzroči dodatno nalaganje maščobnih depozitov, trombocitov in drugih cirkulatornih elementov.
Rizični faktorji za koronarno žilno bolezen:
- starost (nevarnost se veča s starostjo)
- spol (moški so bolj dovzetni, ženske manj, vendar samo do menopavze, nato se rizik približno izenači)
- genetika (starši s koronarno žilno boleznijo)
- rasa
- sladkorna bolezen
- visok krvni pritisk
- povečana koncentracija holesterola v krvi
- kajenje
- kronična bolezen ledvic
- prekomerna telesna teža
- zloraba drog (kokain)
- fizična neaktivnost
Simptomi so lahko hudi, lahko pa imajo ljudje bolezen tudi brez simptomov.
Bolečina v prsnem košu in nelagodje je najpogostejši simptom. To imenujemo angina pektoris. Bolečina se pojavi, ker srce ne dobi zadosti krvi ali kisika.
Najpogosteje je to ob telesnem naporu. Drugi simptomi so zadihanost in utrujenost pri fizični aktivnosti.
Najpogostejša preiskava, ki jo opravimo pri sumu na koronarno žilno bolezen je koronarografija, pri kateri si prikažemo koronarno ožilje in morebitne zožitve.
Ishemijo miokarda (pomanjkanje kisika) lahko dokažemo tudi z elektrokardiogramom (EKG). Zelo pomembno je tudi obremenitveno testiranje oziroma cikloregometrija, kjer s fizično aktivnostjo reproduciramo simptome koronarne žilne bolezni, ki jih zabeležimo na EKG-ju.
Pri zdravljenju moramo biti pozorni na sprožilne dejavnike in spremljajoče bolezni. Ljudje prejemajo zdravila za povišan pritisk, sladkorno bolezen in povišan holesterol. Za razbremenitev srca jemljejo tudi zdravila za nižanje srčne frekvence, preprečitev nastanka krvnih strdkov in zdravila, ki povišajo dotok
krvi do srca preko koronarnih žil. Ko je konzervativna terapija izčrpana in je koronarna žilna bolezen napredovala, se lahko pri koronarografiji vstavi žilno opornico (stent), ki žilo razširi ali pa pride v poštev operativni poseg (aortokoronarni bypass).
